Tek.si | Forum | Ponudba | Sodeluj
 
Gost
 
 
Prva stran > Zdravje > S tekom nad slabo razpoloženje
S tekom nad slabo razpoloženje
Tek pozitivno vpliva na naše telesno in psihično stanje ter splošno počutje in tako deluje preventivno tudi pri večjih psihičnih tegobah, zato ga priporočamo tudi pri zdravljenju depresije.
 
Gibanje, zdravilo tudi proti malodušju
V enem samem življenju se nam dogajajo različne zgodbe, nekatere bolj druge manj pomembne; med slednje sodi tudi naša tekaška oziroma širše gledano gibalno-telesna zgodba. Z njo zadostimo potrebam po gibanju kot ga priporoča preventivna medicina, saj smo ljudje še vedno takega ustroja, da naše telo potrebuje redno gibanje, in se poskusimo upreti raku in žilnim boleznim.

Nekateri smo veselje do njega podedovali in smo obsedeni z različnimi telesnimi izzivi, drugi že v mladosti spoznajo, da šport ni vse, kot je lepo napisal Niko Slana, urednik izjemne revije Šport mladih. In vendar je v nekem pogledu gibanje vse, kajti dokler lahko tečemo, se gibljemo, je vse lepo in prav in se sploh ne bi smeli pritoževati nad malenkostmi, ki nam morda malce grenijo vsakdan; kako zelo je gibanje pomembno, se morda zavemo šele, ko tega nismo (več) zmožni.




Gibanje pa potrebuje tudi duša. Izkoriščanje telesnih zmožnosti je namreč pomembno v vseh obdobjih življenja, tudi in morda predvsem zaradi pozitivnega učinka poštenega telesnega napora na naše psihično delovanje, zlasti na naše razpoloženje. Ko sem pred davnimi tridesetimi leti prvič brez počitka tekel pol ure, me je že med tekom, predvsem pa po njem dosegla tista plima tekaškega navdušenja, ki me med tekom in po njem drži še danes.

Vseeno je, ali ste vrhunski maratonec, ali malo zaobljeni starostnik, tek vam prinese olajšanje, ki ga poznajo tekači in tudi ljudje, ki živijo z njimi. Mama me je tako že pred mnogimi leti večkrat pospremila na tek z besedami »Pojdi teč, da si preženeš sitnobo«… Podobno se mi dogaja danes, le da sedaj ne tečem vedno sam.

Spremljajo me družinski člani, tako da tek dobi še drugačna obeležja kot je soočenje s seboj in s svojimi stiskami; tako je tek določena vrsta družinske psihoterapije. Z družino ali s prijatelji, tek vedno pomeni sprostitev in navdušenje, ki nas spremlja še dolgo po njem. Življenjske zgodbe začnemo po njem gledati skozi rožnata očala; če se kakšne stvari ne morete lotiti, se je lotite po teku…

Sam sem tekal ob vsaki priliki. Tekel sem tik pred maturo in jo skoraj zamudil, tekel sem pred neštetimi izpiti, tekel sem ob šestih zjutraj na svoj poročni dan… Tek je bil vedno tisto kar tek je - eliksir duše in priprava na spopad z tegobami. Med tekom se vedno zgodi toliko lepih reči in največ idej se porodi prav med njim, kar so vedeli že stari Grki. Tek je lahko tudi oblika meditacije, soočenje z lastno telesno omejenostjo in po drugi strani s preseganjem svojih telesnih slabosti in zmožnosti obenem z močjo lastne volje… 

Tekači smo praktično obsojeni na uspeh, pa česarkoli se že lotimo, kajti vztrajanje in premagovanje težav je največja vrlina teka, ki je še kako potrebna vsakomur vedno in povsod. Telesni napor nedvomno pozitivno vpliva na naše psihično stanje in v določeni meri deluje preventivno tudi pri večjih psihičnih tegobah, zato ga uporabljajo tudi kot podporno sredstvo pri zdravljenju depresije.




Depresija
Je zapletena bolezen, ki zahteva resno obravnavo in ustrezno psihiatrično zdravljenje. Njen nastanek je pogojen z motnjo biokemije v možganih, do katere lahko pride endogeno ali v povezavi psihosocialnimi razmerami. Depresija je povezana z dednostjo, s socialnim okoljem in porušenim stanjem nevrotransmiterjev v možganih.

Ne vemo še, kaj jo sproži in kateri dejavnik je prevladujoč, vendar je zelo verjetno povezana s spremenjenim nivojem prenašalcev sporočil med živčnimi celicami - norepinefrina, serotonina in dopamina v možganih. Zato jo pogosto označujejo kot bolezen kemijskega neravnotežja v možganih. Prenašalci sporočil so odgovorni tudi za naše razpoloženje; še posebej serotonin je znan kot hormon sreče, katerega izločanje pospešuje tudi uživanje čokolade ali zaljubljenost. 

Telesna aktivnost izboljšuje kemično ravnotežje, zato deluje tudi kot zdravilo za psihične tegobe. S tekom in gibanjem nasploh seveda vplivamo tudi na psihosocialno komponento bolezni, ki je povezana z družbenim življenjem posameznika in njegovo samopodobo. Oboje se izboljša z redno vadbo, saj pomeni druženje z ljudmi z istimi interesi zabavo in idealen izkoristek prostega časa, pa tudi večji napredek pri teku oziroma drugem izbranem športu.

Gibanje pomaga pri vzdrževanju ali pridobivanju primerne telesne teže, kar lahko dviguje našo samozavest, predvsem pa tek krepi voljo - pravi tekači in nasploh vzdržljivostni športniki so trpežni, stabilni ljudje, ki zlepa ne odnehajo… Zato tekači, pohodniki, kolesarji po naporu občutimo zadovoljstvo s samim seboj, radost, srečo.

Izkušnje kažejo, da tek oziroma telesna aktivnost pomaga tudi psihičnim bolnikom. Znamenita Rugljeva metoda zdravljenja odvisnosti s pomočjo teka je imela dobre rezultate, pa čeprav tekači velikokrat zamenjamo eno odvisnost z drugo, s tekaško. A če že moramo biti odvisni, bom še naprej najraje tekaški zasvojenec, saj praktično brez premora redno tekam že več kot trideset let in zaradi te odvisnosti še nisem imel nobenih težav… 

Prišel je že tudi čas, ko bomo zdravniki zaradi številnih pozitivnih učinkov tek predpisovali kot zdravilo; optimalna doza bo zagotovljena z odličnim rezultatom na Cooperjevem testu. Odličen rezultat je preteči sedem 400-metrskih stadionskih krogov v 12 minutah… Nivoji depresije Oblike oziroma stopnje depresija so lahko različno hude. Simptomi blage depresije so blagi in ne vplivajo na šolo, službo ali socialne interakcije.

 Pri zmerni depresiji je simptomov nekoliko več in zaznati je njihov vpliv na šolo, službo ali socialne interakcije (npr. zmanjšana koncentracija, izostanek od dela, šole). Težja depresija brez psihotičnih simptomov je resna depresija z vsemi večjimi simptomi, ki močno vplivajo na šolo, službo ali socialne interakcije (npr. neuspeh v šoli ali razmerjih). Težjo depresijo s psihotičnimi simptomi spremljajo halucinacije in blodnje, kar popolnoma onemogoči normalno funkcioniranje.

Depresija ima mnogo obrazov in njene milejše oblike so bolj dovzetne za tako imenovane podporne oblike zdravljenja, kamor vse bolj uvrščajo tudi redno telesno aktivnost. Stranski učinek gibanja je tudi boljša prekrvitev možganov, boljše splošno počutje in boljša samopodoba, kar lahko prispeva k učinkovitejšemu zdravljenja in h kvalitetnejšem življenju. Zaradi pomanjkanja energije se mnogi za depresijo trpeči ljudje izogibajo socialnim stikom, redni telovadbi ali vzdrževanju prejšnjih interesov.

Zmanjšana aktivnost se sčasoma pokaže v izgubi mišične in kostne mase, kar poslabšuje fizično stanje. Depresivni ljudje tudi mislijo, da niso v ničemer dobri, da nikomur nič ne pomenijo, pogosto imajo občutek ničvrednosti in nepomembnosti, neredko so polni samoprezira. S težavo sprejemajo komplimente ali si priznajo dosežke. Nizka samozavest povzroči splošno slabo razpoloženje in se odraža v negativnem pogledu na svet.

Za depresijo je značilna tudi nespečnost (v približno 80% primerov) ali pa v pretiranem spanju (nekateri spijo tudi čez dan). Mnogokrat jo spremljajo še motnje v prehranjevanju in posledično izguba ali velika pridobitev teže. Velika težava je še izguba libida (ta je tudi običajni stranski učinek antidepresivov) in splošnega zanimanja za spolnost. Depresija je lahko tudi usodna, saj mnoge pestijo tudi ponavljajoče se misli o smrti in samomoru.

Ob tem si lahko mimogrede (ali pa tudi sploh ne mimogrede…) zastavimo tudi vprašanje, kaj je normalno psihično stanje. Preprosto gledano je to stanje, ko zadovoljivo opravljamo svojo vlogo v tem svetu. A današnji čas, morda predvsem naše ambicije ali socialne razmere zahtevajo vsakršno, čedalje večjo potenco, maksimalno potenco, da tako zadostimo potrebam kapitala, ki nas uporablja za svojo rast…

Take razmere niso idealne za telesno in duševno blagostanje, zato je zelo pomembno, da okrepimo svoje telesno in duševno zdravje, da si tako povečamo življenjske moči, da si izboljšamo odpornost proti različnim boleznim kamor sodi tudi depresija.

Redna telesna vadba je nedvomno največja naložba v zdravje, tudi v psihično, daleč najboljša investicija, ki se vrača vsak dan z večjo kvaliteto življenja, z boljšim razpoloženjem, z dokazano preventivo proti številnim sodobnim boleznim. Skrb za zdravje telesa in duha sta torej v naših rokah in nogah. Zato pojdite ven tudi za boljši navdih, za boljše telesno in duševno zdravje. Pa tudi estetski vidik spomladanskega tekanja, hoje, kolesarjenja in drugega gibanja ni zanemarljiv…



Objavljeno sreda, 23.11.2016
 
 
  Avtor
doc. dr. Bojan Knap, dr. med.
  Nazaj na prvo stran
  Nazaj na kategorijo Zdravje
  Komentirajte članek (1)
  Objavite na Facebook
 
 
Informacije o nas
Kontakt
Pravno obvestilo
Prijavnica za članstvo
Prijavnica za programe
Tek.si na Facebooku
Tek.si na Twitterju